UPEŠ Zbrane debate iz leta 2012 2013-11-06

Primer iz datoteke:

1. UVEDBA ZLATEGA FISKALNEGA PRAVILA V USTAVO JE SMISELNA

Zagovarjanje trditve:

Kratek povzetek

Zadnje dni se veliko govori o zlatem fiskalnem pravilu. Meniva, da je bilo nedavno sprejetje tega pravila edina prava odločitev glede na trenutno situacijo v Sloveniji. Vsi si želimo živeti v trajno uspešnem okolju in zato je treba na problem gledati dolgoročno. Prepričani sva, da lahko z natančnim upoštevanjem prej omenjenega pravila to res dosežemo. Prav tako se nama zdi zelo pomemben zapis pravila v Ustavo RS, saj bi s tem zagotovili trajnost tega zakona. Pozitivne posledice sprejetja zakona pa sva opazili tudi pri nekaterih drugih evropskih državah. Skozi debato bova skušali nasprotno skupino s spodnjimi argumenti prepričati v smiselnost uvedbe zlatega fiskalnega pravila v ustavo.

Najprej bo Nataša, kot govorec 1, predstavila pozitivne učinke uvedbe zlatega fiskalnega pravila, Ana pa bo, kot govorec 2, to tezo podkrepila s primeri iz tujine in argumentirala pomembnost zapisa v ustavo.

Argument 1: Fiskalni pakt naj bi dolgoročno okrepil proračunsko disciplino članic

Temelj pogodbe je zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. V skrajnih primerih, kot so naravne nesreče in v primeru izjemnega dogodka njenega nadzora, pa od pogodbe izjemoma lahko odstopamo. Pogodba naj bi dolgoročno ustrezno zagotovila proračunsko disciplino in pomagala preprečiti krize v prihodnje. Namen pogodbe je okrepiti gospodarski steber, gospodarske in denarne unije z nizom pravil za krepitev proračunske discipline s fiskalnim utrjevanjem, krepitvijo usklajevanja gospodarskih politik in izboljšanjem upravljanja območja evra, ter obenem s tem podpreti cilje za zagotavljanje vzdržne rasti, zaposlovanja, konkurenčnosti in socialne kohezije.

Zadolževanje tako ne bo več dovoljeno oziroma bo sankcionirano. Res, da bodo v tem primeru davki naslednje leto višji, a na problem moramo gledati dolgoročno in s tem zagotoviti, da se država nikoli več ne bo znašla v podobni situaciji kot danes.

V času globoke krize je država praktično edina, ki lahko investira in s tem dvigne agregatno povpraševanje. Za to ima ponavadi tri vire: zadolževanje, davke in rezerve. Pri nas žal ni na voljo nobenega od njih. Na žalost smo v letih ugodnega gospodarskega stanja za gradnjo avtocest in druge velike gradbene projekte porabili vsa proračunska sredstva in se še dodatno zadolževali. V najboljših letih smo tako rekoč porabili vse. Prav zato pa je temeljni zakon fiskalnega pakta, »zlato fiskalno pravilo«, edina rešitev iz tegob.

Prednosti nedavno sprejetega zlatega fiskalnega pravila vidim predvsem v spodbujanju konkurenčnosti, zaposlovanju, vzdržnih javnih financah, ter krepitvi finančne stabilnosti.

Vredno se mi zdi poudariti, da glede na to, da je Slovenija del evro območja, kjer so tudi druge države članice, je v našem interesu, ne samo da imamo mi uravnotežen proračun, ampak da imajo uravnotežen proračun tudi druge države članice, ker na ta način ščitimo naše davkoplačevalce. To preprečuje, da bi mi potem pokrivali izgube tistih, ki jih ustvarjajo zaradi svojih primanjkljajev.

Poudariti je potrebno tudi to, da tukaj ne gre za varčevanje, ker varčuješ takrat, kadar nekaj imaš in tega ne potrošiš. Govorim o tem, da ne smemo več potrošiti tistega, kar bodo ustvarjale prihodnje generacije in da nam ni dovoljeno živeti na račun tistih, ki jih danes še ni, kar je seveda odgovorna politika.

In za konec morda še tole. Država bi za socialo najbolje poskrbela, če bi se v najboljših letih umaknila iz trga in investicijska sredstva prihranila za zagon povpraševanja v kriznih letih. V dobrih letih za delovna mesta namreč dovolj dobro poskrbi trg in ne potrebujemo nobenega dodatnega povpraševanja s strani države. V krizi, kakršna je danes, ko bi državne investicije krvavo potrebovali, pa žal ni kje vzeti. Državi ne smemo nikoli več dovoliti, da v najboljših letih zapravi vse in še več!

Argument 2: Sprememba Ustave je edino pravo zagotovilo, da stvari ne bodo spremenjene že s prvim naslednjim zakonom

Vlado je treba prisiliti, da se s problemom proračuna ukvarja vsako leto sproti in ne samo, ko se znajde v krizi. Načelo izravnanega proračuna, zapisano v ustavi, jo sili v to. Predsedniki parlamentarnih strank so v ponedeljek, 5.3.2012, soglasno sprejeli, da se Ustava RS dopolni z fiskalnim pravilom. Že v tem tednu naj bi vlada skušala predlagati še Ustavni zakon, s katerim bi natančno opredelili izvedbo tega pravila. Ustavni zakon naj bi predvidel tudi sankcije in ukrepe za primere ustvarjanja primanjkljaja, prav tako tudi terminski načrt za doseganje tega pravila.

Zdi se mi pomembno, da bodo Ustavo spreminjali s pomočjo ustavnopravnih strokovnjakov in strokovnjakov s področja javnih financ. S tem si bomo zagotovili najboljšo možno zagotovilo za čim boljšo in čim hitrejšo rešitev iz današnje situacije.

Zavedamo se, da bo od osamosvojitve to prva sprememba Ustave RS, a zdi se mi, da je v dani situaciji to pravilna odločitev. Tu lahko omenim, da so ZDA svojo ustavo od leta 1776 spremenile 27-krat, Nemčija pa je svojo ustavo v zadnjih 5 letih spremenila kar sedemkrat.

Ustavno sidro daje edino pravo zagotovilo, da stvari ne bodo spremenjene že s prvim naslednjim zakonom - npr. Zakonom o izvrševanju proračuna. Če pogledamo, kako so te stvari urejene drugod po Evropi, lahko vidimo, da so stvari na ustaven način urejali Švicarji, Nemci, Skandinavci, Madžari in Španci. Pri vseh naštetih državah se je to pokazalo za pravilno odločitev.

Nemčija je spravila svoj proračunski primanjkljaj na polovico odstotka BDP v rekordnem času, ob tem da je nemško gospodarstvo v tem času dosegalo zavidljivo rast, njihova brezposelnost pa je na rekordno nizki ravni. Zvezna republika Nemčija je tako imenovano zavoro zadolževanja

zapisala v svojo ustavoleta 2009 (približno pol leta po začetku krize). V ustavi je spremenila oziroma dopolnila sedem členov.

Švica je svojo zvezno ustavo v smeri izravnanega proračuna spremenila na referendumu leta 2001 in bila pri tem zelo uspešna, saj je svoj javni dolg v obdobju 2005 – 2010 znižala s 53 odstotkov na 40 odstotkov BDP. Poleg tega so v zakon o javnih financah zapisali tudi fiskalno pravilo, da lahko porabiš lahko le toliko, kot pridelaš in da v dobrih letih ne smeš porabiti vsega, temveč moraš del pridelka shraniti kot rezervo za slaba leta. V dobrih letih so tako oblikovali neke vrste “sklad proračunske rezerve”.

Zmanjšanje porabe v dobrih letih je ključno! Krize se namreč rešujejo takrat in ne šele v času, ko nastopijo. Manjša poraba ima dva pozitivna učinka:

· Država zmanjšuje agregatno povpraševanje in s tem ohlaja pregreto gospodarsko rast ter ustvarja rezerve, s katerimi lahko ogreva gospodarsko rast v času recesije. S tem so poskrbeli za čim manjše nihaje gospodarstva in tako preprečili večje šoke.

· Omejevanje porabe v letih gospodarske rasti zagotavlja preprečitev nastanka strukturnega primanjkljaja- ta namreč vedno nastane v dobrih letih.

Nasprotovanje trditvi

Kratek povzetek

Slovenija fiskalno politiko v svojem zakonu že pozna in sicer ne le eno, ampak kar dve. Slovenija je relativno nizko zadolžena in so skrajni ukrepi, kot je zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo zgolj podleganje pritiskom Nemčije ter deloma tudi Francije. Zaradi strahu pred novim primerom Grčije skušajo zmanjšati prezadolževanje, oz. zapravljanje zgolj v okviru svojih zmožnosti, s tem pa državam, ki katerih finančno stanje je stabilno, onemogoča zadolževanje za potrebe gradnje novih infrastruktur, modernizacijo in obnovo obstoječih pa zalo zavira. Fiskalna politika, ki bi zaradi paničnega odziva Nemčije na svetovno krizo, zavirala nadzorovano zadolževanje držav za potrebe razvoja in bi temeljila na posploševanju Evro območja na primerih Grčije, Portugalske, Irske in Italije, je neustrezna in ne predstavlja rešitve, zato je uvedba zlatega fiskalnega pravila v ustavo slaba poteza in je nesmiselna.

Argument 1: Zlato fiskalno pravilo bo oviralo oz. onemogočalo zadolževanje za potrebe napredka in obnove državnih infrastruktur…

Z uvedbo zlatega fiskalnega pravila v ustavo, bo Slovenija ne le postala »marioneta« Bruseljske diktature, ampak bo svoja fiskalna pravila, ki sta državi za enkrat dobro služila in jo obdržala na za te čase dokaj nizki zadolžitveni ravni, izničila in uvedla za nas radikalne ukrepe, ki nas bodo za ceno državnega napredka »držala nad vodo«.

Slovenija ima izredno dober geo-strateški položaj, ki je že do sedaj bil premalo izkoriščen in vzdrževan s šibko cestno in železniško infrastrukturo, naj omenim, da 3. razvojna os še sedaj ni izgrajena. Slovenije potrebuje 3. razvojno os z namenom razvoja oz. nadgradnje tranzitnega prometa v Sloveniji in pospešitve razvoja Koroške in Bele Krajine, kar pa brez novega

zadolževanja ne bo mogoče storiti, saj tega denarja ni oz. se z uvedbo zlatega fiskalnega pravila za to investicijo ne bomo mogli zadolžiti. Prav tako ni denarja za drugi tir na progi Divača-Koper, saj ne zadostuje potrebam potniškega prometa na tem območju, še težje pa je za Luko Koper, saj kot so na rtvslo.si zapisali, »V Luki Koper letno pretovorijo 16 milijonov ton blaga, a le polovico tega jim uspe do naročnikov zvoziti po železniških tirih. Kljub trenutni modernizaciji zastarele infrastrukture se v Luki bojijo, da do gradnje novega tira hitre železnice ne bodo zdržali.«

In to sta le 2 najpomembnejša projekta, ki jih Slovenija, če želi vsaj obdržati tranzitni promet v današnjem obsegu mora nujno izvesti v najkrajšem možnem času, sicer se lahko tranzitna pot premakne na druge države in smo lahko ob pomemben prihodek za našo državo.

Argument 2: Zlato fiskalno pravilo v ustavi Slovenija zaradi relativno nizke zadolženosti ne potrebuje.

Zlato fiskalno pravilo je radikalen ukrep, ki je za države evropske unije pred strahom ponovitve scenarija Grčije bil spisan z veliko omejitvami, ki jih bodo najbolj občutile države, ki svojo zadolženost sicer nadzorujejo, a jih bodo omejitve, ki jih prinaša nova fiskalna politika lahko stale določenih državnih projektov, prizadelo pa bo tudi uslužbence v javnem sektorju, pokojninsko blagajno, socialne transferje,… S takšnim ravnanjem bi država sicer prihranila, blagajna bi se počasi polnila, po drugi strani pa bi najbolj ogroženemu sloju prebivalstva, to so upokojenci in ljudje, katerim edini vir dohodka so socialni transferji, oklestili še tisto malo, kar imajo.

Tudi ekonomist Jože Mencinger, se z uvedbo zlatega fiskalnega pravila v ustavo ne strinja in je za dnevnik Finance izjavil:

»"Nismo nič slabši od drugih," ter dejal, da osnovni problem v Sloveniji ni visok javni dolg - ta je namreč razmeroma nizek - temveč zadolženost bank v tujini. Zdajšnji primanjkljaj ni nič posebnega, še posebej če se primerjamo z ostalo Evropo, je dejal.

Zlato fiskalno pravilo, po katerem morajo biti proračuni izravnani oz. v presežku, o katerem so se v ponedeljek dogovorili prvaki parlamentarnih strank, je Mencinger označil za enega od nesmislov EU. "Zdi se mi povsem nesmiselno, da se to zahtevo zapiše v ustavo," je dejal in pojasnil, da ekonomska politika sodi na vlado in ne v DZ, kjer nikoli ne veš, kdo je dvignil roko.«

Profesor Bogomir Kovač pa je zapis pravila v ustavo označil celo kot »političnoekonomski nesmisel«.