VPŠ Tri naloge na temo odpovedi in odpuščanja - 2011 2013-11-24

Primer ene naloge:

Odpoved (s strani delavca) je prekinitev delovnega razmerja na pobudo delavca.
Ko se delavec odloči za prekinitev delovnega razmerja, mora to pravočasno sporočiti delodajalcu. Odpovedni rok je praviloma naveden v pogodbi o zaposlitvi, če pa s pogodbo ni določen, mora upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, ki je določen z Zakonom o delovnih razmerjih.
 Izredna odpoved delovnega razmerja
V primeru, da delavec da izredno odpoved je od delodajalca upravičen zahtevati tako odpravnino kot tudi odškodnino in to najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Delavec, ki daje odpoved, si bo potem verjetno želel, da v službi preživi kar se le da malo časa. Zakon določa da odpovedni rok v tem primeru znaša le en mesec. Delodajalec pa lahko s pogodbo določi daljši odpovedni rok, vendar pa ta nikakor ne sme presegati treh mesecev.
V času odpovednega roka, pa ni nujno, da delavec dela. Če mu je preostalo še kaj letnega dopusta, ga namreč lahko mirno izkoristi, saj zakon določa, da je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta. Če bi denimo delavec pri delodajalcu odpovedal delovno razmerje s 1. oktobrom, bi po zakonu (če ni s pogodbo drugače določeno) moral delati še do 1. novembra. V tem primeru bi lahko delodajalcu sporočil, da mu je preostalo še dva tedna dopusta, ki bi ga lahko izkoristil takoj. Prav tako bi mu verjetno ostala še pravica do izplačila regresa. Zakon namreč določa, da mora nekdanji delodajalec delavcem, ki v istem letu zamenjajo delodajalca in izrabijo samo del svojega letnega dopusta, izplačati sorazmerni del regresa.
 Naj bo odpoved pisna ali ustna?
Pisna odpoved delovnega razmerja je obvezna po črki zakona, odpoved pa mora biti vročena delodajalcu s priporočeno pošto ali pri uradni osebi proti podpisu.
Pisna odpoved mora vsebovati:
 naslov podjetja,
 ime, priimek in praviloma tudi funkcijo osebe, na katero naslavljamo pismo,
 datum in kraj,
 obvestilo o prekinitvi delovnega razmerja z natančnim datumom odpovedi,
 lastnoročni podpis.
Poleg pisne odpovedi je zaželen tudi pogovor z delodajalcem oziroma nadrejenim, da ga ustno seznanite z odhodom in morebitnih razlogih zanj, še posebej, če želite z delodajalcem ohraniti dobre odnose.
 Dopustnost odpovedi ( 81. člen):
1. Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve.
2. Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved.
3. Delavec in delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi v primerih oziroma iz razlogov, določenih z zakonom.
4. Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov iz 6. člena tega zakona je neveljavna.
5. Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, podana zaradi grožnje ali prevare s strani delodajalca ali v zmoti delavca, je neveljavna.