UPEŠ Povzetek debat 2012/2013 2013-11-07

Primer povzetka debate:

Debata št. 1: Z varčevalno politiko v RS je potrebno nadaljevati

Vladna stran (zagovor trditve)
- Večina držav v krizi varčuje, tako kot mi (Nemčija, Švedska,Finska).

- Varčevanje teži k manjšanju proračunskega primanjkljaja in lahko upočasni pregreto gospodarstvo, ter v določeni meri omeji stopnjo inflacije.

- Z dodatnim zadolževanjem bomo sčasoma plačevali tudi višje obresti, tako pa lahko privarčevani denar uporabimo za investicije, razvoj tehnologij ipd.

- Na dolgi rok se splača varčevati – z uravnoteženim proračunom lahko hitreje spodbudimo gospodarstvo.

- Posledično s tem znižamo davke, podjetja več zaposlujejo, gospodinjstva več potrošijo, država pobira več davkov od plač in DDV-ja, zmanjšajo se socialni transferji, BDP se povečuje.

- Zadolževanje povečuje javni dolg, EU pa je za vse države omejila velikost javnega dolga, ki ne sme presegati 60% BDP-ja in proračunski primanjkljaj ne sme presegati 3% BDP-ja.

- Države članice EU upoštevajo navodila monetarnega in fiskalnega pravila z izvajanjem omejevalno fiskalne politike – varčevanjem in ne nadaljnjim trošenjem in zadolževanjem.

- Primer varčevalno usmerjenih držav: Nemčija, Finska; Primer potrošno usmerjenih držav: Španija, Portugalska. Razlika med njimi je očitna.

- Država seveda ne bi samo varčevala – treba je poiskati neko srednjo pot, kjer bomo varčevali in hkrati trošili racionalno.

Opozicijska stran (nasprotovanje trditvi)
- Varčevanje bi poglobilo krizo v državi

- Od maja 2012 do januarja 2013 se je število brezposelnih povečalo za približno 18.000.

- Zmanjševanje plač v javnem sektorju, nižanje pokojnin in socialne pomoči, pripelje do zmanjšanja povpraševanja v državi. Ker imajo ljudje manj denarja za trošenje, to predvsem vpliva na podjetja, ki nudijo dobrine, katerim se ljudje odpovedo zaradi zmanjšanja njihovih plač.

- V državo priteka vedno manj denarja od davkov – zmanjšanje proračuna

- Pri povišani brezposelnosti se povečajo izdatki s strani države

- Varčevalni ukrepi najbolj prizadenejo ravno nižji in srednji razred, ki bi jim vlada še dodatno zmanjšala dohodke in jih pahnila na rob revščine.

- Cilj investicij je ponovno zagnati slovensko gospodarstvo, povečati BDP, zagotoviti več delovnih mest in posledično začeti polniti državno blagajno.

- Smiselno je zadolževanje, če bo ta denar šel v investicije in nam sčasoma prinesel večje prihodke kod so kreditne obresti.

- Eden izmed načinov je investiranje v infrastrukturo po modelu ekspanzionistične politike ''new deal'' (zagon gradbeništva z investicijo v infrastrukturo – več delovnih mest)

- investiranje v ''zeleno energijo'' - gradnja hidroelektrarn na reki Savi in drugih neizkoriščenih vodotokih po Sloveniji.

- investiranje v strateško zanimiva podjetja, zlasti v obliki stimuliranja razvoja, kar bi podjetjem pomagalo, da se postavijo nazaj na noge.

- Slovenija je ta trenutek zadolžena za približno 47% BDP-ja, povprečje v EU pa je 90%, kar pomeni da ima Slovenija še veliko prostora za kredite in investicije.